DUBA SAMBOLEC: UNIČENJE / SINGULARNOST - DOOMSDAY / SINGULARITY

DUBA SAMBOLEC: UNIČENJE / SINGULARNOST - DOOMSDAY / SINGULARITY

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. januar ― Razstava z naslovom Uničenje/Singularnost v nekdanji samostanski cerkvi GBJ predstavlja celostno delo umetnice Dube Samobolec, ki se tako odziva na eno izmed (še vedno) grozečih nevarnosti sodobnega časa – globalni jedrski spopad. Umetnica s prostorsko postavitvijo, prilagojeno specifičnemu ambientu razstavišča, naslavlja nevarnosti nakopičenih vojaških arzenalov, ki vključujejo zajetno količino jedrskega orožja. Pri tem se navezuje na vplivno delo Daniela Ellsberga z naslovom The Doomsday Machine: The Confessions of a Nuclear War Planner (2017), ki iz prve roke pripoveduje o nevarnostih totalne jedrske vojne v 50. in 60. letih 20. stoletja. Čeprav se je ljudski strah pred uničujočim jedrskim spopadom v preteklih desetletjih dodobra polegel, je v zadnjih nekaj letih v luči različnih konfliktov ponovno postal del javnega diskurza in s tem stvarna grožnja. Ta strah je v 21. stoletju pridobil še dodatne kontekste, ki so v veliki meri povezani z vse večjo kompleksnostjo globalnega tehnološkega, industrijskega in militarističnega kompleksa. Danes se zdi, da človeštvo obvladuje neka vseprisotna sila, ki poseduje potencial vsesplošnega (samo)uničenja planeta, bodisi zaradi uporabe sodobnih orožij za množično uničevanje, bodisi zaradi možnosti samouničenja zavoljo tektonskih klimatskih sprememb, ki jih postopoma, a vztrajno povzroča nebrzdana človeška aktivnost na planetu. S svojo instalacijo Uničenje/Singularnost (2017-2020) Sambolec neposredno in angažirano naslavlja uničujoče instinkte peščice ljudi na vplivnih položajih v politiki in vojski, pri tem pa svoj narativ gradi z objekti in njihovimi medsebojnimi prostorskimi odnosi, kamor aktivno vključuje publiko, ki tako postane enakovreden in aktiven člen celostne postavitve. The exhibition entitled Doomsday/Singularity in the former monastery church of GBJ showcases work of art by Duba Samobolec, who thus responds to one of the (still) looming threats of the modern era – a nuclear conflict of global proportions. With the
Razpis za Nagrado skupine OHO 2025

Razpis za Nagrado skupine OHO 2025

Center in Galerija P74, 28. januar ― Foto: Arhiv Galerije P74 Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. z veseljem objavlja javni razpis za Nagrado skupine OHO 2025 – osrednjo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnice in umetnike v Sloveniji do 40. leta starosti. Vljudno vabimo umetnike, institucije, organizacije, da se prijavijo oziroma, da prijavijo umetnice in umetnike, ki delujejo na področju sodobne vizualne umetnosti v medijih risbe, slikarstva, kiparstva, instalacije, videa, novih medijev, performansa. Prispele prijave bo pregledala strokovna žirija in izbrala štiri nominirance nagrade. Razpis za nagrado je odprt do vključno 12. 3. 2025.  Nagrado skupine OHO razpisuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., Ljubljana, v sodelovanju z Residency Unlimited, New York in Trust for Mutual Understanding, New York. Nagrada skupine OHO je del mednarodne mreže YVAA (Young Visual Artist Award), ki združuje sorodne nacionalne nagrade enajstih evropskih držav. Več o Nagradi skupine OHO 2025 in pogojih razpisa _____ Strokovna žirija v sestavi Miha Colner (kustos, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki)), Michaela Stock (Galerija Michaela Stock, Dunaj), Matej Stupica (umetnik, Ljubljana) in Janka Vukmir (Institut za sodobno umetnost, Zagreb). Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Aktiven je kot predavatelj in pisec na področju fotografije, grafike in gibljive slike. V letih 2017 – 2020 je bil zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, med leti 2006 – 2016 pa v Galeriji Photon. Matej Stupica (1987) je umetnik, ki deluje na številnih področjih umetnosti: instalacije, risbe, predstave, knjige umetnika, slike, stripe, ilustracije, zvočne izdaje. Leta 2014 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 2006 objavlja ilustracije v Dnevnikovem Objektivu. Od leta 2012 deluje tudi v tandemu z umetnico Lenko Đorojević
MIHA GODEC: H2OFFGRID: PLUVIO COLLECTOR

MIHA GODEC: H2OFFGRID: PLUVIO COLLECTOR

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. januar ― Naprava ni le ekološko in tehnološko izpopolnjena rešitev za prečiščevanje deževnice ali drugih naravnih vodnih virov, temveč tudi simbolni sistem in estetski objekt. Poleg prečiščevanja deževnice ter vode iz potokov, rek in jezer, H2Offgrid: Pluvio Collector obiskovalce vabi k pogansko - futurističnem obredu, ki vzbuja upanje na širok in trajnosten dostop do pitne vode. Voda v mnogih kulturah že od nekdaj nosi očiščevalno moč - tako na fizični kot duhovni ravni. Naprava je del serije Mihe Godca, ki raziskouje čistilne in prečiščevalne procese vode ter naključja v organskem in fizikalnem svetu. Tok prečiščevanja vode v njegovih delih služi kot podatkovna osnova za generiranje zvoka. Ta raziskuje subtilne signale iz narave in njihovo povezanost s fizikalnimi zakonitostmi sveta. zvok, ki nastaja ob prečiščevanju vode, naj prispeva k "čiščenju" senzoriuma obiskovalca in odpira prostor za refleksijo o paradoksih sodobne oskrbe s pitno vodo. Ti paradoksi izvirajo tako iz tehnoloških kot ekoloških zakonitostih tega, kar je bilo nekoč povsem naravni proces, danes pa postaja tehnološko posredovan. Morda je prav umetniški raziskovalni pristop tisti, ki omogoča usklajevanje teh procesov, saj združuje umetnost, znanost in tehnologijo v enakovreden dialog. V pričujočem sistemu je uporabljeno dvofazno filtriranje: keramični filter zagotavlja mehansko filtracijo, ultaviolična luč pa biološko filtracijo. Instalacija uporablja programsko kolje Pure data (PD) za ustvarjanje generativne zvočne krajine. Ta temelji na naključnem padanju kapljic na senzorje, ki delujejo kot organski algoritemski sprožilci zvočnih zaporedij. Peter Purg kurator
AVA TRIBUŠON OVSENIK: GOOD MORNING, AND IN CASE I DON T SEE YA, GOOD AFTERNOON, GOOD EVENING, AND...

AVA TRIBUŠON OVSENIK: GOOD MORNING, AND IN CASE I DON T SEE YA, GOOD AFTERNOON, GOOD EVENING, AND...

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. januar ― S serijo slik in objektov, nastalih v preteklem letu, se na svoji prvi samostojni institucionalni razstavi predstavlja v Londonu delujoča umetnica Ava Tribušon Ovsenik. Razstavo prirejamo v sodelovanju z galerijo VIN VIN na Dunaju in v Neaplju. V novi seriji slik Ava Tribušon Ovsenik interpretira fenomen množic – skupin ljudi – in polje asociacij, ki jih te porajajo: paradoks individualizma znotraj mase, srh enoumja ali povezanost v trenutku, dogodek, kot vezivo skupnosti ali potrošniški proizvod. Vir navdiha so impresije s poti, podobe iz umetničinega osebnega arhiva, komponirane v gomazeče gmote, ki počasi posegajo in zavzemajo slikarski prostor. V umetničinem opusu izhaja zanimanje za množice iz slike, ki je nastala na podlagi povabila britanskega parlamenta študentom Royal College of Art ob smrti kraljice Elizabete II. Tribušon Ovsenik, takrat študentka na RCA, je imela v dnevih pred pogrebom priložnost spremljati zadnji poklon javnosti britanski kraljici v okolici westminstrske opatije. Nastala je slika, ki ne sledi tradiciji slikarstva državniških pogrebov oziroma »lying-in-state«, denimo upodobitve Churchillovega pogreba (1965) slikarja Alfreda Egertona Cooperja iz zbirke britanskega parlamenta, marveč se je umetnica odzvala na kolektivno, skoraj evforično vzdušje okoli dogodka. Slikarska dela na razstavi v UGM Kabinetu so v formalnem in vsebinskem smislu nadaljevanje umetničinega raziskovanja človeških gmot. »V gravitiranju proti nečemu tako očitnemu kot je množica ljudi, vendar z navidezno višjim ciljem umetniškega raziskovanja, občutim neko temeljno zadovoljstvo. Kakor si sama razlagam, mi sledenje množicam omogoča, da bolje razumem potrebo ljudi po občutku prisotnosti, smotra, pomembnosti – ob tem pa to potrebo izpolnjujem predvsem sebi. Hkrati me veseli, da imam delavni material, ki se najde praktično na vsakem koraku – ena udeležba na obljudenem dogodku lahko zadošča za leto dni načrtovanega dela. Ko je gostota množice največja, čutim med opazovanjem na
še novic